Neprestano se srečujemo z novimi situacijami ali težavami. Nekateri so nepomembni, drugi pa ključni. Ljudje se močno razlikujejo po sposobnosti obvladovanja tovrstnih težav. Reševanje problemov je koristen način za spopadanje z več situacijskimi izzivi.
Proces reševanja problemov je sestavljen iz dveh delov: razvoja rešitev in sprejemanju odločitev, drugi pa je tisti, na katerega se bomo najbolj osredotočili v spletni psihologiji. Vendar se ne moremo izogniti majhnemu poudarjanju prvega. Nato bomo razložili 19 vrst odločitev, njihove značilnosti in primeri.
D’Zurilla in Goldfried določata tehnika odpravljanja težav kot vedenjski, manifestni ali kognitivni proces, ki ob problematični situaciji:
- Na voljo so številne potencialno učinkovite možnosti odziva.
- Poveča se verjetnost, da boste med različnimi možnimi možnostmi našli najučinkovitejši odgovor.
Oba psihologa razvijata tehnika odpravljanja težav, v katerem ločijo pet različnih faz.
- Težavna usmerjenost. Nanaša se na odnos, ki ga ima oseba, ko se sooča s situacijo.
- Oblikovanje ali opredelitev problema. Cilj je oceniti težavo in prepoznati realen cilj.
- Ustvarjanje alternativ. Ustvarite največje število alternativ, tako da bo verjetneje najti učinkovite rešitve.
- Odločanje. Pojasnjeno bo kasneje.
- Izvajanje in preverjanje rezultatov. Uresničevanje izbrane odločitve v praksi, pa tudi ocena, ali je bil doseženi rezultat želeni.
Cilj te faze je izberite to alternativo oz, V nekaterih primerih, primernejše alternative za situacijo, ki nam je bila predstavljena. V ta namen mora vpletena oseba:
- Ocenite posledice pozitivno in negativno za vsako izbrano možnost kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno.
- Ocenite stopnjo verjetnosti posledice vsake alternative.
- Zavrzite manj primerne alternative ali neizvedljivi, ostajamo najbolj uspešni za dosego ciljev in smo bolj pozorni. Na koncu se izberejo tisti, ki so najprimernejši.
Za to odločitev mora preiskovanec upoštevati vrsto uporabnih meril, ki bodo olajšala njihovo izbiro:
- Reševanje konflikta.
- Čustveno počutje.
- Odnos čas / napor.
- Splošno osebno in socialno počutje.
Oseba mora izbrati alternativo, ki maksimizira pozitivne posledice in zmanjša negativne.
Znotraj odločitev bomo našli različne klasifikacije, vendar z mojega stališča jih je veliko medsebojno povezani, tako da bo imel pri odločitvi ene vrste obvezno značilnosti druge vrste odločitve.
Na globalni način bomo razvrstili odločitve v
1. Načrtovane odločitve: rečeno je o tistih rutinskih odločitvah, ki so določene v našem urniku, zato že vnaprej vemo, da jih moramo sprejeti. Štejejo se za samodejne in začnejo veljati takoj. Primer tega v vsakdanjem življenju je pitje kave zjutraj ali umivanje zob po zajtrku.
2. Nenačrtovane odločitve: gre za spontane odločitve, ki se pojavijo kot rezultat vsakodnevne interakcije z okoljem. Ne vemo, da jih moramo jemati, dokler se ne pojavijo. Na primer, v primeru koronavirusa morajo države sprejeti povsem nove odločitve, ker podobnih situacij ni bilo v preteklosti.
Razvrstitev glede na raven odločitev
3. Strateške odločitve: Običajno jih je treba jemati na zelo specifičnih poslovnih področjih, saj so njihovi cilji običajno izboljšati raven organizacije. Če se na primer podjetje želi združiti z drugim, bo moralo sprejeti tovrstne odločitve in preveriti, ali jim bo združitev koristila ali ne.
4. Taktične odločitve: so rutinske odločitve, ki se pogosto ponavljajo. Najdemo jih na poslovnih področjih, kot je pisanje e-pošte drugemu podjetju ali premeščanje zaposlenih iz enega oddelka v drugega.
5. Operativne odločitve: Namenjeni so izboljšanju, spremembam ali prilagoditvam postopkov in vsakodnevnih metod na različnih področjih našega življenja. Če na primer vidimo, da ko vstanemo ob osmih, zamujamo, potem svojo odločitev prilagodimo in vstali bomo četrt ure prej.
Klasifikacija odločitev glede na njihovo verjetnost
6. Odločitve o gotovosti: to so odločitve, ki jih sprejemamo z veliko dozo zaupanja, saj vnaprej vemo, kakšni so lahko predvidljivi rezultati.
7. Odločitve o tveganju- Velika verjetnost je, da bo rezultat zelo resen ali katastrofalen, če bo izbran na napačen način. Na primer, če se odločimo za spremembo voznega pasu, tudi če se avto približuje z veliko hitrostjo.
8. Odločitve glede negotovosti: ni verjetnosti napovedovanja rezultatov, za katere so popolnoma neznani. To so tiste, ki jih najbolj naložijo osebi, ki jih mora vzeti, ker deluje s strahom. Mnogi ljudje, ki vlagajo na borzi, so v tej skupini, ker ne vedo zagotovo, kaj se bo zgodilo.
Vrste odločitev glede na čas
9. Kratkoročne odločitve: tovrstne odločitve so povezane z mnogimi področji našega vsakdana. Vključujejo malo tveganja, saj so običajno zelo rutinski, na primer z avtomobilom ali zjutraj v službo. Resolucija bo takojšnja in rezultata se praktično zavedamo.
10. Dolgoročne odločitve: zahtevajo nekaj načrtovanja, ker je povezano s prihodnostjo. Upoštevati je treba, da se te vrste odločitev ne nanašajo na morebitne prihodnje odločitve, temveč na prihodnje rezultate sedanje odločitve. Bila bi na primer izbira, v katero kariero želimo vstopiti.
Razvrstitev glede na vrsto uporabljene misli
11. Racionalne odločitve: za takšno odločitev uporabljamo svojo analitično inteligenco, saj je tisto, kar delamo, mentalni seznam prednosti in slabosti glede odločitve, ki jo moramo pretehtati. To vrsto odločitve bi uporabili, če bi želeli kupiti hišo in bi se morali odločiti, ali to storiti v mestu ali v mestu.
12. Čustvene odločitve: gre zelo z roko v roki z racionalnimi odločitvami, saj pri skoraj vseh ne moremo preprečiti, da bi naša intuicija in nagnjenost vplivala na nas, tudi nezavedno. To je posledica dejstva, da se ljudje odločajo na lastne motivacije in želje. Če nadaljujemo z zgledom nakupa doma, ne moremo preprečiti svoje naklonjenosti kot Na primer, bližina družine, ki živi v vasi, vpliva na nas pri odločanju.
Vrste odločitev glede na življenjsko področje
13. Delovne odločitve: so tiste, povezane z zaposlitvijo. Lahko segajo od odločitve, da ostanejo v podjetju ali ne, do odločitve, da sprejmejo povišico.
14. Finančne odločitve: to so odločitve natančnejšega področja, kjer mora oseba odločiti o naložbah, opremi in financiranju. Na primer, ekipa išče financiranje in predlaga podjetju, da jih financira v zameno za oglaševanje, to je oseba Odgovorna oseba mora izbrati, ali bo njihovo financiranje pozitivno vplivalo nanje ali nasprotno izgubilo ekonomsko.
15. Ljubezenske odločitve: te je najtežje sprejeti, saj se morajo večkrat odločiti, ali želimo celo življenje deliti z drugo osebo.
16. Težke odločitve: Pri tej vrsti odločitve ne mislimo na težavnost odločitve kot take, temveč na možne posledice, ki nam jih lahko prinese ta odločitev. Običajno gre za odločitve, pri katerih ima izbrani predmet za nas veliko vrednost in pomen, saj na nas običajno vpliva zelo neposredno. Na primer, bil bi primer sprejetja ali ne premestitve v drugo državo kot rezultat našega dela
17. Družinske odločitve: vsi člani naše družine so vključeni vanje, zato bodo imeli pri pitju določene težave. Pri teh odločitvah je treba upoštevati mnenja drugih ljudi, kar povečuje težave. Še enkrat bi lahko navedli primer selitve v drugo državo zaradi službe, vendar je treba dodati, da ima oseba, ki se mora preseliti, partnerja in otroke.
18. Študentske odločitve: gre za vse tiste odločitve, ki jih moramo sprejemati v celotnem akademskem življenju, ne glede na to, s katere veje študija želimo nadaljevati, do dejstva, da želimo nadaljevati študij.
19. Osebne odločitve: so tisti, ki so tesno povezani z osebo, ki jih vzame, saj so zelo pomembni v življenju osebe. Kot primer bi lahko navedli, da moramo sprejeti zdravljenje ali opraviti operacijo.
Kot lahko vidite, čeprav obstaja 19 vrst odločitev, so mnoge med seboj povezane, kajti če vzamemo za zgled in kariero želimo izbrati kot odločitev. Je:
- Študentska odločitev
- Odločite se tako racionalno kot čustveno
- Dolgoročna odločitev
- Odločitev o negotovosti
