V uporabni psihologiji preiskovalna psihologija poskuša opisati dejanja storilcev in razviti razumevanje kaznivih dejanj. To razumevanje lahko pomaga rešujejo zločine in prispevajo postopke pregona in obrambe. Zbira težave pri iskanju raziskovalnih informacij, oblikovanju sklepov o teh informacijah in načine, kako lahko policijsko odločanje podpiramo z različnimi sistemi, ki izhajajo iz njih znanstvene raziskave. Ne smemo je zamenjati s profilom, ki je izhajal iz izkušenj policistov, ki so svojim kolegom ponujali mnenja o možnih značilnostih neznanih kršiteljev.
Spremenljiv. (X) Značilnost, ki lahko prevzame več kot eno vrednost. Npr. Ekstraverzija, besedna tečnost, IQ, samopodoba, depresija itd.
Spremenljiva vrednost. (x1, x2,..., xn) Lahko so številčne ali kategorične.
Konstrukti: Povzetek konceptualnih enot, ki jih je trenutno nemogoče opredeliti, saj se odzivajo na vidike človeškega vedenja, ki jih je nemogoče natančno določiti. (Izrazi, s katerimi se sklicujemo na spremenljivke, ki niso neposredno dostopne). Npr. Inteligenca. Če razvijemo mero za ta konstruktor, bomo v dani teoriji imeli značilnost, ki lahko prevzame eno ali več vrednosti in to bi bila spremenljivka.
Stalno.
Funkcija z eno vrednostjo. Na primer E = 2,7182. Če v dani študiji upoštevamo samo moške, bo spol cte.
Vrste spremenljivk, povezanih z merilnimi lestvicami.
So tiste, ki ustvarjajo svoje vrednosti v različnih lestvicah:
- Nazivne spremenljivke ali kategorične spremenljivke. Npr spol Redne spremenljivke. Npr. Končni vrstni red tekmovalcev, ki sodelujejo v maratonu
- Intervalne spremenljivke. Npr. Zaslonka, izmerjena z osebnostnim testom
- Spremenljivke razmerja. Npr. Čas, ki je potekel pri odzivanju na svetlobni dražljaj.
Vrste spremenljivk glede na to, kaj označujejo:
- Kvalitativne spremenljivke. Tisti, ki označujejo samo kakovost ali atribut. Imate ali nimate kakovosti ali jo imate v večji, manjši ali enaki meri. Razdeljen je na medsebojno izključujoče ali izčrpne razrede. Predmet ne more pripadati več kot enemu razredu in vsi predmeti se lahko dodelijo določenemu razredu.
- Dihotomne spremenljivke, tiha spremenljivka ali "lutka". Imajo le dva razreda ali kategorije. Običajno je kodiran kot (0 in 1) Npr. Stopnja odpiranja (odprta ali zaprta). Običajno se uporabljajo pri uporabi splošnega linearnega modela (GLM) in izračunu točkovne biserialne korelacije.
- Politomne spremenljivke. Sprejemajo več kot dva razreda ali kategorije. Npr. Religija (katoličani, Judje, protestanti ...)
- Kvazikvantitativna spremenljivka. Omogoča vrstni red ali spremenljivko. Kvantitativne spremenljivke. Tisti, ki določajo znesek.
- Diskretne spremenljivke. Priznavajo samo celoštevilčne vrednosti. Npr. Pogostnost glavobolov pred zdravljenjem.
- Neprekinjene spremenljivke. Priznavajo kakršno koli vrednost v realnem merilu. Npr. Reakcijski čas na vizualni dražljaj.
Nominalne in redne spremenljivke so kvalitativne. Intervalne ali količniške spremenljivke so kvantitativne.
Spremenljivke za njihovo vlogo v funkciji ali modelu. Funkcija. Razmerje med spremenljivkami, pri katerih je vsaki vrednosti prve spremenljivke dodeljena ena vrednost druge. Primer: S = c ln E + k (V.I.)
Neodvisna spremenljivka, predhodnik ali dražljaj, napovedovalec, vzročni dejavnik, dejavnik (pri razvrščanju in poimenovanju eksperimentalnih modelov). To je tista, ki jo manipulira raziskovalec. Je oblika fizične ali socialne energije, ki obstaja v okolju, na katero je organizem občutljiv. Omogoča napovedovanje rezultatov ali napovedovanje napovedi. Neodvisna spremenljivka je lahko vzrok za drugo spremenljivko. "E" predstavlja velikost katerega koli dražljaja in je tisti, ki je na prvem mestu. Npr. Zanima vas, če Benzodiazepin povzroča sprostitev. Nato se vzame več odmerkov te snovi in jih da tesnobnim bolnikom.
Neodvisna spremenljivka bodo različni odmerki ali vrednosti snovi. Odvisna spremenljivka, stopnja sprostitve. Modeli: Unifactorial. En sam V.I. Faktorji. Dva ali več V.I. Ena V. JAZ. Lahko je dveh vrst, odvisno od tega, kako so bile izbrane njegove vrednosti (ravni, pogoji ali zdravljenje): V. Fiksno neodvisno. Tisti, v katerem je raziskovalec za svoje raziskovanje izbral njegove posebne ravni. Ta izbira omejuje pogoje študija s ponujanjem rezultatov samo za vrednosti izbranih stopenj. V. Neodvisno naključno. Tista, pri kateri so bili pogoji ali ravni izbrani naključno.
Ta izbira razširi interpretacija rezultatov raziskave prebivalstvu. (V.D.) Odvisna spremenljivka, odziv naloge ali posledica, ki meri učinek spremembe neodvisne spremenljivke. To je vrsta vedenja ali reakcije, ki jo raziskovalec zahteva od subjekta. "S" predstavlja vedenje ali reakcijo, ki jo raziskovalec zahteva od subjekta, je posledica spremembe V. JAZ ..
Imenovanja V. D.:
- Napoved. Ko je rezultat različnih vrednosti IV.
- Spremenljivka merila. Odvisna spremenljivka, ki je povezana z napovedmi.
- Ciljna spremenljivka ali tarča ali "tarča". Je odvisna spremenljivka, katere rezultate želimo napovedati z uporabo drugih spremenljivk.
- Čudna spremenljivka. Če obstaja druga spremenljivka zunaj iskanega odnosa in ki vpliva na odnos.
- Ta neželen učinek lahko odpravimo na dva načina: statistika (z analizo kovarijance)
- Še en nadzor načrtovanja raziskav.
- Organska spremenljivka ali spremenljivka subjekta. To je neka fiziološka ali psihološka značilnost obravnavane teme.
Občutki ali odzivi so odvisni od jakosti dražljajev. Stimula spremenljivka. Oblika fizične energije v okolju, ki vpliva na telo. To je lahko čudna spremenljivka.
Ta članek je zgolj informativnega značaja, v Psychology-Online pa nimamo moči postaviti diagnoze ali priporočiti zdravljenja. Vabimo vas, da obiščete psihologa, ki bo obravnaval vaš primer.
