The kumulativna frekvenca je pridobljeni rezultat neprekinjene vsote absolutne ali relativne frekvence, kadar se izvaja od najnižje do najvišje, odvisno od vrednot, ki jih razumejo, torej se nanaša na to, kolikokrat določen dogodek ponovi a oddaja.
Število ponovitev je znano kot absolutna frekvenca; če se to deli z velikostjo vzorca, se dobljeni rezultat imenuje relativna frekvenca. Rezultat teh podatkov je, ko izračun kumulativna frekvenca.
Oglasi
V tem članku boste našli:
Primeri kumulativne frekvence
Ta vrsta frekvence doda vse vrednosti, ki so manjše ali enake obravnavani vrednosti, in je predstavljena s črko F. Tukaj je nekaj primeri kumulativne frekvence:
Oglasi
Primer 1
Ugotovite, ali je določena skupina ljudi za ali proti oddajanju z nasilnimi sporočili na televiziji, z zbiranjem naslednjih podatkov:
X: 2, 1, 5, 3, 3, 2, 3, 1, 4, 2, 4, 2, 3, 2, 3, 4, 3, 3, 1, 2
Oglasi
Kodiranje standard:
- 1: Proti
- 2: Popolnoma proti
- 3: Enak
- 4: Popolnoma za
- 5: V korist
Preiskava prvotnih podatkov ne daje odgovorov, povezanih z odnosom EU večina skupine, zaradi česar je težko določiti stopnjo razlike v odnosu med moškimi in ženske. To bi lahko izboljšali, če bi jih uporabili v tabeli vrednosti, spremenljivkah ob številu pojavitev ali pogostosti posamezne vrednosti:
Oglasi
| X | F |
| 1 | 3 |
| 2 | 6 |
| 3 | 7 |
| 5 | 3 |
| 4 | 1 |
| Skupaj | 20 |
- X: Je simbol spremenljivke.
- F: Predstavlja frekvenco.
V tem primeru je pogostostna porazdelitev podatkov pokazala, da je večina ljudi v skupini brezbrižnih. Interpretacija podatkov se je izboljšala, ko se je število pregledanih številk zmanjšalo.
2. primer
Ta primer prikazuje število absolutnih frekvenc, da se sešteje dogodki, razvrščeni na seznam, ki so enaki ali manjši od vrednosti določeno.
Oglasi
Pristop: Predpostavimo ocene 20 učencev.
1, 2, 8, 5, 8, 3, 8, 5, 6, 10, 5, 7, 9, 4, 10, 2, 7, 6, 5, 10
Za začetek je treba narediti, da poiščemo nabrano absolutno frekvenco, to je organiziranje podatkov od najmanjšega do največjega in nato tabeliranje in kopičenje, da dobimo naslednje rezultate:
- Xi: Naključna statistična spremenljivka, ocena izpita.
- Fi: Število ponovitev ocene izpita.
- N: 20
Bistveno je, da celotna absolutna frekvenca sovpada z vsoto vzorca, da se dokaže, da je skupna verifikacija ustrezna.
4. primer
V tem zadnjem primeru je pristop naslednji: v mesecu aprilu so bile na določenem mestu zabeležene naslednje najvišje temperature:
32, 31, 28, 29, 33, 32, 31, 30, 31, 31, 27, 28, 29, 30, 32, 31, 31, 30, 30, 29, 29, 30, 30, 31, 34, 33, 33, 29, 29
- Prvi stolpec tabele mora vsebovati spremenljivko, razvrščeno od najmanj do največje.
- Drugi stolpec vsebuje opombe absolutne frekvence.
- Tretji stolpec vsebuje opombe nabrane frekvence.
- Prvo polje ustreza prvi absolutni frekvenci Fi = f.
- V drugem polju se izvede vsota vrednosti prejšnje nabrane frekvence skupaj z ustrezno absolutno frekvenco Fi + fi = 1 + 2 = 3.
- V tretjem polju se doda vrednost prejšnje nabrane frekvence z absolutno frekvenco, ki je ustrezna Fi + fi = 3 + 6 = 9.
- Končno polje mora biti enako N: Fi = N = 31.
- Četrti stolpec vsebuje relativne frekvence (ni), ki bi bile rezultat delitve absolutnih frekvenc in N (31).
- Peti stolpec beleži akumulirano relativno frekvenco Ni.
- Prva nabrana relativna frekvenca se postavi v prvo polje.
- V drugem polju se vrednost prejšnje nabrane relativne frekvence doda skupaj z ustrezno relativno frekvenco in se nadaljuje, dokler ne dosežemo zadnje, ki mora biti enaka 1.
| X | fi | Fi | niti | Nobenega |
| 27 | 1 | 1 | 0.032 | 0.032 |
| 28 | 2 | 3 | 0.065 | 0.097 |
| 29 | 6 | 9 | 0.194 | 0.290 |
| 30 | 7 | 16 | 0.226 | 0.516 |
| 31 | 8 | 24 | 0.258 | 0.774 |
| 32 | 3 | 27 | 0.097 | 0.871 |
| 33 | 3 | 30 | 0.097 | 0.968 |
| 34 | 1 | 31 | 0.032 | 1 |
| 31 | 1 |
Te primeri kumulativne frekvence, kažejo, da je mogoče rezultat dobiti z zaporednim seštevanjem absolutne ali relativne frekvence, od najnižje do najvišje njihove ustrezne vrednosti.
